»Nisem depresiven, še več, zelo rad imam tragičnost sevdalinke. Tudi ta se preliva v nas in nas oblikuje, preoblikuje, krepi, kali, spreminja. Mislim, da nas celo spreminja na bolje, nas utrjuje in izbrusi za vse, kar nas še čaka. Prav v takih besedilih sem našel tudi najglobljo ljubezen, najmočnejša čustva in strast.«
»Po mojem mnenju živimo v dobrih časih za ljudsko glasbo, saj imamo možnost uporabljati arhive kot še nikoli doslej. Danes gotovo vemo veliko več o zgodovini te glasbe kot kdaj prej.«
»Vživim se v vlogo, poglobim se v svet pesmi in se vrnem v preteklost. Iskreno povem, da res ni lahko. Ni demagogije. Na koncertu čutim vse to, kar so doživljali ljudje, ki nastopajo v zgodbi. Zelo naporno je. Med koncertom gotovo izgubim okoli dva kilograma. Čustveno si izžet.«